Moje življenje

Moja življenska pot...

Lep pozdrav draga sestra, dragi brat!
Kot že sam naslov pove, sem danes tu da ti povem nekaj o meni,... Da te seznanim z vsemi stvarmi, težavami, boleznimi, ki sem jih preživel v teh 21. letih mojega in Bogu posvečenega življenja. Hvaležen sem mu zanj.
Sem Damjan, danes frančiškan. Ampak lepo po vrst kot so hiše v Trst. Rojen sem : xx.xx.xxxx v Kamniku. Moja mati je v času moje nosečnosti bila pod vplivom alkohola, tako veliko, da sem jaz nasankal po domače povedan. Že takoj 2 meseca po rojstvu sem šel na operacijsko mizo, kajti odkrili so mi luknjico na srčku. Pa to se je zgodil še enkrat pri 16. letih, ampak takrat so mi aorto nekaj štimali, kaj ti jaz vem kaj so delali z mano, saj konec koncev sem spal. Potem pa sem bil operiran še 2 krat, a tokrat na ušesih, ker sem bil pač t.i. poskusni zajček, nosim tudi posledice, na levo uho slabše slišim. No ja potem pa v vrtcu ni bilo nič posebnega, imel sem 2 vzgojiteljici Ireno in Renato. Dobri vzgojiteljici. Mislim po strokovni plati. No osnovna šola je minila kol kor tolko vredu. Matematika mi ni šla in mi še danes ne gre, boljši sem v čem drugem. in tukaj je valeta, kjer sem dobil posebno zahvalo s strani vodstva šole, kajti v šoli sem bil prvi od učencev in drugi od zaposlenih. Samo tajnica je bila prva da je šolo odklenila. In odpiral sem vrata, ...pa tudi pomagal sem jim kajpada. No tuki je že srednja šola, hodil sem v Kranj, bolje rečeno v Strahinj.  Za vrtnarja, ampak danes nimam nič od tega. Bila je tam neka tečna pa zoprna profesorica matematike, ki me v 4. letniku ni in ni spustila do pozitivne ocene, čeprav mi je manjkalo le manj kot 0,25% do pozitivne. Ampak jaz sem ji to odpustil in zraven molil: o Bog odpusti saj ne ve kaj dela. Ta stavek je molil tudi Sv. Štefan, ko so ga mučili. Če bi me ta profesorica spustila, bil pravdober. Ampak sledi obdobje ko ni bilo zaposlitve. Obrnil sem se na socialo, kjer sem dobival nekaj denarja, za prežvet. Obrnil sem se tudi na župana, kateri bi mi zagotovo zagotovil delo v državni fermi- arboretumu Volčji potok, pa so n zavodu rekl ne. Kaj češ. In tako sem spoznal Božji klic, klic k frančiškanom, sedaj sem postulant na Viču. Avgusta pa grem na Trsat za eno leto v noviciat,...

danes je nov dan, o Bog hvala ti zanj.

Hej, ti, ki bereš moj blog!
 Se zavedaš da je danes nov dan? In komu moramo biti najbolj hvaležni zanj?
 Seveda nevem, koga misliš ti, a jaz ti povem svoj odgovor.
Za nov dan, novo jutro, za še en dan ki ga boš preživel se moraš zahvaliti Bogu. Lahko se zahvališ s svojimi besedami, lahko pa zmoliš kako jutranjo molitev. In ob začetku dneva, je pravično in spodobi se da se mu priporočiš. Prosi ga za blagoslov današnjega dne, za varstvo v današnjem dnevu, za varstvo pred grehom. Seveda pa ne samo Bogu, tudi Božji materi Mariji se priporoči. Preprosta molitev pravi: O, Marija, mati moja, naj me vodi roka tvoja. Nekoč mi je nek predavatelj rekel: Dajmo Bogu, kar je Božjega in ljudem kar je ljudskega. Zapomnil pa sem si še neko misel: kjer je Bog na prvem mestu, je ostalo na pravem mestu.
Torej, z Bogom začni vsako delo in bo dober tek imelo, a ne pozabi se mu zahvaliti.
Za vsak nov doživeti in preživeti dan pa se mu zahvali, in tudi obišči ga kdaj. On, te bo najbolj vesel, čaka pa te v cerkvi v prezbiteriju, ali tista rdeča luč, ki gori pri oltarju, tam te čaka.

Ker pa je tole moj prvi blog, pa se sedaj poslavljam, in se še kaj beremo.
Bog te živi dragi brat, draga sestra!